Ginkgo biloba – živilo, ki izboljšuje kognitivne funkcije

Na naših policah se v zadnjem času pojavljajo raznovrstna živila v vseh mogočih oblikah. Njihov glavni namen je, da nam pomagajo do boljšega počutja in tudi zdravja. Živilo, ki sodi v ta sklop, je t. i. ginkgo biloba. Poznajo in uporabljajo ga predvsem tisti, ki želijo izboljšati svoje kognitivne funkcije, ohranjati svoj spomin v polni meri ter izboljšati pretok krvi.

Poglejmo si v nadaljevanju, kaj pravzaprav je ginkgo biloba. V resnici je to eno najstarejših dreves, ki so ga ljudje cenili že zelo daleč nazaj, predvsem zaradi tega, ker njegovi plodovi izboljšujejo kognitivne funkcije, za katere je značilno, da z leti vedno bolj pešajo in da jih je potem potrebno nekako vzdrževati.

Živilo Ginkgo biloba se ponavadi prodaja v obliki prahu in je prehransko dopolnilo. Strokovnjaki pravijo, da je potrebno paziti, koliko tovrstnega živila dnevno zaužijemo. Meja je nekje do 6 g oziroma dve čajni žlički. Continue reading “Ginkgo biloba – živilo, ki izboljšuje kognitivne funkcije”

Brinjevec ni isto kot džin!

Imate tudi vi radi žgane pijače, ki so po okusu hkrati sladke in grenke, ter se zaradi svoje grenčine odlično obnesejo pri kakšni obilnejši večerji? Potem vam je gotovo pri srcu tudi brinjevec, ki ga lahko pijemo tako po jedi kot tudi za aperitiv (če ne marate sladkega). Brinjevec se izdeluje pri nas tradicionalno na Krasu, kjer so se od nekdaj nabirale brinove jagode, iz katerih se je nato z destilacijo pridobilo cenjeno pijačo, ki je drugje ne poznajo. Res je sicer, da imajo po svetu džin (gin), genever, klekovačo, borovičko in druga podobna žganja, vendar je brinovec kljub temu edinstven. Zakaj? Ker je dejansko izdelav z destilacijo brinovih jagod, medtem ko so vse druge naštete pijače z jagodami brina zgolj aromatizirane, osnova pa je dejansko druga vrsta žganja. Continue reading “Brinjevec ni isto kot džin!”

Vsako vino, ki se peni ni penina

Penina je ena tistih alkoholnih pijač, pri kateri imamo Slovenci kar nekaj težav. Pogovorno namreč uporabljamo kar izraz šampanjec, ki seveda ni pravilen, saj označuje zgolj tiste mehurčkasta vina, ki prihajajo iz francoske pokrajine Champagne. Besedo penina si je za potrebe poimenovanja svojega izdelka izmislil eden izmed slovenskih proizvajalcev. In kakšno je potem pravo poimenovanje? Peneče vino. To označuje vsa vina, ki se penijo – a med temi so takšna in drugačna. Penina oziroma peneče vino se izdeluje po najrazličnejših metodah, o čemer pričajo tudi etikete na steklenicah, kjer je zapisano na primer, da gre za klasično metodo ali charmat metodo, načeloma pa velja, da je tako od sorte grozdja in njegove kakovosti ter tudi same kakovosti metode izdelave penine odvisno, kako cenjena bo ta in kakšno ceno bo dosegala. Nesmiselno se je namreč slepiti, da je vsaka penina kakovostna. Continue reading “Vsako vino, ki se peni ni penina”