Vsako vino, ki se peni ni penina

Penina je ena tistih alkoholnih pijač, pri kateri imamo Slovenci kar nekaj težav. Pogovorno namreč uporabljamo kar izraz šampanjec, ki seveda ni pravilen, saj označuje zgolj tiste mehurčkasta vina, ki prihajajo iz francoske pokrajine Champagne. Besedo penina si je za potrebe poimenovanja svojega izdelka izmislil eden izmed slovenskih proizvajalcev. In kakšno je potem pravo poimenovanje? Peneče vino. To označuje vsa vina, ki se penijo – a med temi so takšna in drugačna. Penina oziroma peneče vino se izdeluje po najrazličnejših metodah, o čemer pričajo tudi etikete na steklenicah, kjer je zapisano na primer, da gre za klasično metodo ali charmat metodo, načeloma pa velja, da je tako od sorte grozdja in njegove kakovosti ter tudi same kakovosti metode izdelave penine odvisno, kako cenjena bo ta in kakšno ceno bo dosegala. Nesmiselno se je namreč slepiti, da je vsaka penina kakovostna.

Zakaj? Ker lahko pride do mehurčkov v vinu zaradi naravnih procesov, ali pa tudi tako, da se enostavno dodaja ogljikov dioksid. Na takšen način se ustvarjajo gazirane pijače in tudi mnoge vode, ki ne vsebujejo naravnega ogljikovega dioksida, zato ni prav nobene težave, da se CO2 dodaja tudi vinu. Na nek način je to vino seveda penina, saj zadostuje osnovnemu kriteriju, torej se peni in izloča mehurčke, vendar pa takšnega vina običajno ne bi ponudili kot nečesa posebnega in prestižnega.
Kaj pa je sicer pomembno, da se penina lepo peni? V prvi vrsti moramo poskrbeti, da je vino ohlajeno na primerno temperaturo, prav tako pa je potrebno poskrbeti za primerno odpiranje, da mehurčki ne »podivjajo«. Penino natočimo v kozarce za penino, ki so lahko nizke široke kupice na peclju, v sodobnem času pa se pogosteje uporabljajo visoki ozki kozarci, v katerih se mehurčki v pijači tvorijo še bolj enakomerno in se lepše dvigujejo proti površju.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *